Pozdravljeni,

Moje ime je Matej Ljubičić. Star sem 25 let in prihajam iz Bosne in Hercegovine, iz mesta Jajce, ki je čudovit kraj za obisk, saj je edino mesto na svetu, kjer se slap nahaja sredi samega mesta.

Razlog, da sem prišel v Celovec, je ta, da rad sodelujem v organizacijskih skupinah, ki naredijo nekaj dobrega za skupnost. Že pred to izkušnjo sem bil prostovoljec v okviru programa Weltwärts v Nemčiji.

V Celovec sem prispel 7. aprila in tam ostal do 30. maja. Ob prihodu me je na glavni železniški postaji pričakal prostovoljec Antonio iz Španije in me odpeljal do stanovanja. Ker je stavba v samem središču mesta, sva se kmalu sprehodila potrgu pred stolnico, kjer sem med svojo prostovoljsko službo preživel velik del prostega časa.

IniciativAngola, organizacija, preko katere sem postal ESC prostovoljec, je svojo predanost dokazala s tem, da mi je omogočila prostovoljstvo pri organizaciji Naturfreunde. Moja prostovoljska izkušnja pri Naturfreunde je bila zanimiva in dinamična. Velik del časa sem preživel na poti med različnimi kraji zaradi javnih dogodkov in festivalov. Večinoma sem delal z otroki v organiziranih plezalnih delavnicah.

Obiskal sem tudi številne manjše kraje ob Vrbskem jezeru. Bili so tako mirni in sproščujoči, da sem jih začel dojemati kot zatočišče za um – kraj, kjer si človek lahko odpočije, razmisli in ponovno najde navdušenje. Čas, ki sem ga preživel v Celovcu, je bil resnično prijeten. Mesto mi je bilo zelo všeč, ker ni prenatrpano in skoraj ves čas ohranja mirno vzdušje.

Na splošno sem imel občutek, da je bilo vse, kar sem doživel, kot majhna skrivnostna škatla, polna odkritij. Ta izkušnja mi je pomagala, da sem se bolj povezal s svojo okolico in z ljudmi okoli sebe, katerih toplina in življenjski duh sta nekaj, kar je res vredno deliti.

V teh dveh mesecih prostovoljske službe sem odkril samega sebe tako kot popotnika kot tudi človeka, ki ceni okoljsko in kulturno ozaveščenost. Veliko časa sem preživel v delu z otroki, kar mi je pomagalo postati bolj družaben, okoljsko ozaveščen in organizacijsko dejaven.

Predvsem pa sem se naučil, da čas, preživet v naravi, človeku resnično omogoča, da zadiha in najde notranji mir – bodisi med sprehodi skozi gozdove okoli Klopinjskega jezera, ob doseganju razglednih točk ali pa preprosto ob poslušanju ptičjega petja.

Občutek ob odhodu domov je čustven in prežet z mešanimi občutki. Veselim se vrnitve k družini in prijateljem, hkrati pa bom s seboj odnesel veliko lepih spominov, izkušenj in naukov s tega potovanja, ki bodo še dolgo ostali z menoj.

Hvala vsem, ki ste mi omogočili to izkušnjo.