Projektna skupina društva IniciativAngola ob 25. obletnici prostovoljstva v Angoli je 6. julija 2023 odpotovala na dvotedensko potovanje v Angolo in naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah prispela v Luando. Sestre so jih sprejele z velikim veseljem in odprtimi rokami.

V času projektnega potovanja, ki je trajalo 15 dni, so si udeleženci ogledali različne postojanke Don Boskovih sester in salezijancev v Angoli: v Luandi, Calulu in Quitili, Dondu, Bengueli, Zangu, Cacuacu, Lueni in Cabindi.

Dia 1

Danes v jutranjih urah smo srečno prispeli v Luando. Prisrčen pozdrav, nasmeh in objem Don Boskovih sester nam je prikazal, da smo zares dobrodošli. 😊

Dia 2

Dopoldan smo izkoristili za kratek sprehod po Luandi in se po kosilu odpravili v Calulo. Med vožnjo smo se tudi še ustavili v Don Boskovem centru v Dondu.

Dia 3

Na današnjo nedeljo smo v Calulu obhajali sv. krst. Množica ljudi iz vse okolice se je zbrala, da bi v prazničnih oblekah skupaj praznovala 3-urni obred. Popoldne smo uživali na oratoriju, ko smo videli s kakšnim veseljem otroci skupaj plešejo, se igrajo, rišejo in pojejo. Dan smo zaključili še s pohodom na bližnji hrib.

Dia 4

Danes smo obiskali šolo v majhni vasici Quitila. Čeprav so trenutno počitnice, se je zbrala cela šola in nam pripravila čudovit sprejem. Pot do šole je za nekatere otroke zelo dolga: prehoditi morajo tudi 36 km na dan (peš!).

Stroške za delovanje šole prevzema v celoti Iniciativ Angola.

Na poti nazaj smo smo se ustavili v bolnišnici v Calulu, kjer nam je direktor med drugim povedal, da imajo težave s popravljanjem/upravljanjem številnih strojev (npr. MRT).

Dia 5

Po treh prenočitvah v Calulu smo danes odpotovali naprej v Benguelo. Težko nam je bilo oditi od deklet in sester iz internata, kljub kratkemu času smo se že povezali.

Med celodnevno vožnjo smo uživali lepoto Angole in si za kosilo izbrali prav posebno mesto ob slapovih.

Dia 6

V Bengueli smo se danes s sestrami odpravili na izlet na morje. Nato je sledil obisk nacionalnega arheološkega muzeja. Popoldne pa smo si ogledali šolski center sester in bili še na obisku pri salezijanski skupnosti.

Dia 7

Minulo je že teden dni, odkar smo odpotovali v Angolo. Za nami je čas poln vtisov, lepih srečanj, nasmejanih obrazov in trenutkov, ki so se nas dotaknili. Veselimo se časa, ki je še pred nami.

Po celodnevni vožnji smo se danes vrnili iz Benguele v Luando.

Dia 8

Danes sta v jutranjih urah v Angolo prispela Márk in Benjamin, ki bosta sestram v Lueni  naslednja dva tedna kot prostovoljca pomagala pri gradbenem projektu.

Skupno smo se odpravili v Cacuaco, kjer smo si najprej ogledali šolski center in se nato odpravili v ribiško naselje. Ob 25-letnici prostovoljstva v Angoli so nam sestre pripravile prav poseben sprejem.

Popoldne smo v Zangu obiskali center, kjer se med drugim ukvarjajo z opismenjevanjem odraslih. Ponovno je za nami vtisov poln dan, Angola nas je očarala.

Dia 9

V kraju Morro da Cruz blizu Luande se nahaja nacionalni muzej suženjstva, kamor smo se danes odpravili, da bi izvedeli več o krutem času med 16. in 19. stoletjem, ko so od tod pošiljali moške, ženske in otroke kot sužnje. Obisk muzeja je bil pomembna točka na sporedu našega potovanja, ki nam bo gotovo ostal v spominu.

Nekaj časa smo pa danes namenili tudi nakupovanju na tržnicah in prijetnemu druženju.

Dia 10

Danes smo v Luandi preživeli sproščeno nedeljo. Po zajtrku smo šli k sveti maši v cerkvev São José de Nazaré, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička in spet je bilo lepo videti s kakšno strastjo se tukaj opravlja vsako bogoslužje. Po vrnitvi iz cerkve smo skupaj pripravili kosilo. Popoldan pa je vsak preživel, kakor je želel - igranje nogometa z otroki, počitek ali pa čisto kaj drugega. Ker jutri letimo v Lueno, je bil ta miren dan točno to, kar smo potrebovali.

Dia 11

Pravzaprav bi morali danes leteti iz Luande v dobrih 1000 km oddaljeno Lueno. Ko smo z letalskimi kartami v rokah prispeli na letališče, pa so nam sporočili, da je današnji polet iz neznanih razlogov odpovedan. Jutri bomo poskusili še enkrat in upamo, da nam bo takrat uspelo.

Ker so se naši načrti nepričakovano spremenili, smo imeli priložnost za nadaljnje raziskovanje Luande. Obiskali smo Don Boskov center in salezijansko misijonsko pisarno, šli na plažo in nakupovali - skratka, ni nam bilo dolgčas.

Dia 12

Medtem ko je bil naš včerajšnji polet odpovedan, je danes uspelo in lahko smo odleteli v Lueno. Sestre imajo tukaj zelo lep center v katerem se nahaja med drugim tudi predšola. Prav danes so imeli zaključno prireditev, ki je seveda nismo smeli zamuditi.

Benjamin in Mark sta v Lueni že od nedelje in sestram pomagata pri gradnji novega obzidja - jasno, da smo tudi tam morali pogledati ali vse poteka po načrtu.

Dia 13

Danes smo po jutranji maši nadaljevali z ogledom Luene. Najprej smo se ustavili pri spomeniku miru. Leta 2002 se je v Lueni končala angolska državljanska vojna, ki je trajala od leta 1975.

Nato smo obiskali naselje v revnem četrtu. Sestre tam skušajo prepričati družine, da svoje otroke pošiljajo v šolo. Približno 29 % odraslih prebivalcev Angole, zlasti žensk, ne zna brati in pisati.

Popoldne smo bili že na letalu nazaj v Luando - hvala Luena, prjetno je bilo.

Dia 14

V angolski eksklavi Cabindi Don Boskove sestre trenutno gradijo nov šolski center.

Danes smo odleteli tja, da bi izvedeli več o tamkajšnjem delu sester, si ogledali gradbišče, obiskali salezijance in malo nakupovali na tržnicah.

Še posebej smo bili veseli, da nas je sprejel tudi škof iz Cabinde.

Dan smo zaokrožili še z obiskom mejnega prehoda z Demokratično republiko Kongo, ki Cabindo ločuje od preostale Angole.

Dia 15

Po 15 nepozabnih dneh v Angoli je prišel čas, da se odpravimo na pot domov. Preden se vrnemo v svoje vsakdanje življenje, obhajamo v Luandi še skupno zahvalno sv. mašo.

"Mnogo kapljic naredi morje" pravi sestra Zvonka in nas s tem spomni, kako pomembna je vsaka še tako majhna oblika podpore.

Verjetno bomo potrebovali nekaj časa, da bomo predelali vse vtise, ki smo jih na tem potovanju zbrali, nekatere med njimi bomo mogoče tudi le težko posredovali drugim doma.

Ostane nam le še, da se zahvalimo Don Boskovim sestram - za vso gostoljubnost, ki smo jo prejeli, predvsem pa za njihovo neutrudno prizadevanje v Angoli.

Niko Wakounig