Image: Slika k prispevku: Poletno prostovoljstvo
Slika: KhFessl

Poletno prostovoljstvo

Bi rad/a poletje preživel/a malo drugače?

Društvo IniciativAngola ti nudi možnost, da nekaj svojega časa med poletjem podariš otrokom in mladim v Angoli, Etiopiji ali Mozambiku.

Poletno prostovoljstvo traja 1 mesec ali dlje in poteka v skupini ali v paru.

Prostovoljci se osem mesecev v okviru društva pripravljajo na prostovoljsko izkušnjo in tako razločujejo svojo odločitev za misijone.

Kaj počneš na misijonu kot prostovoljec/prostovoljka?

  • Organiziraš prostočasne dejavnosti.
  • Otrokom pomagaš pri učenju (npr. matematike, angleščine).
  • Izvajaš športne, glasbene ali ustvarjalne delavnice.
  • Pomagaš pri organizacijskih delih ustanove in pri projektih.
  • Čas namenjaš otrokom in mladim, in sicer pri igranju in v delavnicah.
  • Vidiš, kje je potrebna pomoč, in se lotiš dela.

Priprave obsegajo:

  • spoznavanje države, njene zgodovine, kulture in socialno-politične situacije,
  • učenje jezika,
  • spoznavanje Don Boska in potovanje v Torino,
  • izvedbo socialnega projekta ali dobrodelne akcije v domačem okolju,
  • učenje o misijonu in misijonskem prostovoljstvu,
  • spoznavanje duhovne plati misijonskega prostovoljstva (molitev),
  • zdravstveno oskrbo,
  • spoznavanje projekta v ciljni državi in pripravo programa,
  • zbiranje materiala za projekt.

Pogoji za sodelovanje:

  • ustrezna starost (18–30 let)
  • fleksibilnost in ustvarjalnost, odprtost in pripravljenost za skupinsko delo
  • izkušnje s področja mladinskega dela in dela z otroki
  • sprejemanje drugačnih navad, kulture in načina razmišljanja
  • pripravljenost živeti v redovni skupnosti
  • udeležba na pripravah

Prijava:

Svoje motivacijsko pismo pošlji na office@angola.at in prejel/-a boš prijavnico za prostovoljstvo. Po izpolnjeni prijavi te bomo obvestili o nadaljnjih korakih in se dogovorili za prvo osebno srečanje.

Rok za prijavo:

Vedno 31. oktober za naslednje poletje.

Danes sem jo videl – silovito afriško moč. Kako se je dvigala v nebo, kako je silila pesem v moje uho, kako podobe iščejo mesto v mojem spominu. In danes sem ga doživel – občutek, da sem postal del tega sveta in ne le njegov opazovalec. V Afriko sem prišel z radovednostjo, pričakovanji, strahovi in skrbmi, vrnil pa sem se z izkušnjami, trenutki, slikami, pogovori, odgovori, srcem, ki sem ga z mnogimi delil, in z nasmehom na obrazu.

Hannes Boschitz, prostovoljec v Calulu