Close

Not a member yet? Register now and get started.

lock and key

Sign in to your account.

Account Login

Forgot your password?

  • Slide 1
  • Slide 2
  • Slide 3
  • Slide 1
  • Slide 2
  • Slide 3
  • Slide 4
  • Slide 5
  • Slide 6
  • Slide 7
  • Slide 1
  • Slide 2
  • Slide 3
  • Slide 4
  • Slide 5
  • Slide 6
  • Slide 7

Gospodarstvo

Ste vedeli, da …..

  • približno petina vseh uvozov ZDA prihaja iz južnega dela Sahare v Afriki, iz Angole?
  • je Angola drugi največji proizvajalec nafte na področju južno od Sahare?
  • da ZDA uvažajo več nafte iz Angole kot pa iz Kuwaita?
  • je Angola tretja dežela sveta, kjer odkrivajo nova nahajališča nafte?
  • ima Angola najbolj znane nedotaknjene diamante, Kimberlit-Schlote, kot vse druge države?
  • bi lahko letna diamantna proizvodnja Angole presegala šest milijona karatov?

Zaradi gospodarskih reform povsod po Angoli bodo tuji investitorji dobivali vedno več priložnosti za posle na energijskkem področju, v rudarstvu, v tele-komunikaciji, v poljedelstvu, v splošni in ribarski industriji.

V Angoli najdemo naftne derivate in diamante. Pridelujejo kavo. Več kot 50% zaposlenih se ukvarja s poljedelstvom. Gulf Oil in Texaco črpata nafto v obalni vodi pred Cabindo. Ker pa obstaja samo ena rafinerija pa izvažajo večji del le kot surovo nafto. Državljanjska vojna je prizadela tudi to področje gospodarstva.
Država upa na investicije in tehnično znanje iz industrijskih držav, da bi uspešno našli nove vire. Najbolj pomembni trgovski partnerji so Portugalska, Brazilija, Francija in ZDA.

Narodno gospodarstvo:
Nasilni spor po izidu volitev leta 1992 je privedel do zaostajanja domače proizvodnje za 25 % in do neprimerljivega uničenja infrastrukturnih naprav in najpomembnejših ustanov v državi. Leta 1994 je znašal prutonacionalni proizvod na prebivalca 410 $, s čimer se je v primerjavi z letom 1990 razpolovil. V letu 1995 se je dvignil državni dolg Angole, ki je pred tem znašal po cenitvah 11,4 milijarde US$ (od tega 7,3 milijarde zaostanka v vračanju) za 365 % BNP. Leta 1997 se je BNP na prebivalca znova dvignil na 450 US$. Vsekakor pa se je bogastvo v državi skoncentriralo v majhni eliti, gospodarski in socialni položaj večine angolskega prebivalstva pa je ostal slab. Po številkah, ki so jih predložili Združeni narodi, je tedaj 67 % angolskega prebivalstva živelo pod mejo revščine. Po uradnih podatkih je BNP narastel v letu 1995 za 12,5 % in naslednje leto za 9 %. Te dosežke pa je mogoče v glavnem razložiti s ponovno rastjo črpanja nafte.
Leta 1997 je znašala naftna proizvodnja, ki je zaradi bojev, ki so leta 1993 potekali na področjih z nafto v provinci Zaire, močno nazadovala, rekord s 750.000 sodčki dnevno. Decembra 1997 so ocenjevali, da znaša letni prihodek od črpanja nafte okoli pet milijard US$. V istem času je znašal izvoz nafte 90 % celotnega izvoza države in nad 80 % državnih prihodkov.

Tudi izkoriščanje naravnih zakladov se je začelo znova. Dežela namreč razpolaga z neizmernimi naravnimi zakladi, predvsem zladom, železom, fosfati, manganom, bakrom, srebrom, kimberlitom in diamanti. V začetku leta 1998 so ocenjevali pridobivanje diamantov v letu 1997 na okoli 700 milijonov US$. To število je sestavljeno iz dohodkov od „uradne produkcije” (državne) in „neuradne” (UNITA in zasebni iskalci). Vendar pa so izračunali, da je kvečjemu petina teh prihodkov končalo v državni blagajni. Ta rezultat utegne biti v letu 1998 izboljšan, ker si je država medtem povrnila nekatere diamantne rudnike, ki jih je nadzirala UNITA ob reki Kuango (pokrajina Lunda Norte).

V letu 1997 je bilo mogoče iz uradnih statistik vlade razbrati, da je industrijski sektor med leti 1995 in 1998 porastel za 16,1 %. Ta statistika pa vendar tudi kaže, da je treba to rast z 86,2 % pripisati rudarstvu. K industrijskim vejam, ki so lahko zabeležile poleg rudarstva vsaj nekaj rasti, sodijo kovinska, papirna in prehrambena industrija. 
Zaradi posledic državljanske vojne se je Angola spremenila v uvoznika kmetijskih pridelkov, medtem ko je pred to vojno prehrambene izdelke izvažala. Tako so denimo v letu 1997 pridelali 431.000 ton žita. Potrebe pa so narasle na 972.000 ton, s čimer je nastal primanjkljaj 541.000 ton, ki so ga morali pokrivati z uvozom. Vendar pa uvoz počasi upada. Zahvaljujoč mednarodni pomoči in rodovitnosti tal hrano vedno bolj pridobivajo doma, čeprav je vsa država prekrita s pohodnimi minami (ocenjujejo, da jih je 12 milijonov!), posebej še na jugu države. Po podatkih OZN ima Angola na voljo teoretično med pet in osem milijonov hektarjev rodovitnih površin, na katerih ob raznoliki klimi uspevajo vse vrste žitaric, zelenjave in sadja. (Vir: Botschaftangola.de)
  • Angola die meisten bekannten unberührten Diamanten förmige Kimberlit-Schlote als jedes andere Land hat?
  • Angolas jährliche Diamantproduktion sechs Millionen Karat übersteigen könnte?
  • Durch wirtschaftliche Reformen überall in Angola werden fremde Investoren zunehmende Geschäftsgelegenheiten in der Energieerzeugung, im Bergbau, in der Telekommunikation, Landwirtschaft, Allgemein- und Fischindustrie finden.

Angola verfügt über Öl- und Diamantenvorkommen, außerdem wird Kaffee angebaut. Über 50% der Erwerbstätigen sind in der Landwirtschaft beschäftigt. Gulf Oil und Texaco fördern in den Küstengewässern vor Cabinda Öl. Da es jedoch nur eine Raffinerie gibt, wird der Großteil als Rohöl exportiert. Die Zerstörungen während des Bürgerkrieges haben jedoch auch diesen Wirtschaftszweig hart getroffen. Seit der Unabhängigkeit wird die Wirtschaft weitgehend vom Staat kontrolliert. Der Bürgerkrieg, Importkontrollen und Sparmaßnahmen wirkten sich lähmend auf die Wirtschaftsentwicklung aus. Das Land hofft auf Investitionen und technisches Know-how aus den Industrieländern zur Erschließung seiner Ressourcen. Die wichtigsten Handelspartner sind Portugal, Brasilien, Frankreich und die USA (Import von Lebensmitteln und Fertiganlagen).

Volkswirtschaft:
Der gewaltsame Konflikt im Anschluss an die Wahlen von 1992 führte zu einem Rückgang der inländischen Produktion um 25% und zu einer beispiellosen Zerstörung der Infrastrukturanlagen und der wichtigsten Einrichtungen des Landes. 1994 betrug das Bruttoinlandprodukt (BIP) pro Einwohner etwa 410 US$, womit es sich gegenüber 1990 halbiert hatte. 1995 belief sich allein die Staatsschuld Angolas, welche auf 11,4 Milliarden US$ geschätzt wurde (davon 7,3 Milliarden US$ Zahlungsrückstand), auf 365% des BIP's. 1997 war das BIP pro Kopf wieder auf 45 US$ gestiegen. Allerdings konzentrierte sich der Reichtum des Landes weiterhin auf eine kleine Elite, und die wirtschaftliche und soziale Lage der meisten Angolaner blieb eher schlecht. Nach den 1997 von den Vereinten Nationen vorgelegten Zahlen lebten 67% der angolanischen Bevölkerung unter der Armutsgrenze.
Laut offiziellen Angaben ist das BIP 1995 um 12,5 % gewachsen, 1996 um 9%. Diese Ergebnisse lassen sich hauptsächlich auf die Wiederankurbelung der Erdölproduktion zurückführen.
1997 erreichte die Erdölproduktion, welche infolge der Kämpfe, die 1993 in den Erdölgebieten der Provinz Zaire stattgefunden hatten, massiv zurück gegangen war, einen Rekord von 750.000 Barrel pro Tag. Im Dezember 1997 schätzte man die mit dem Erdöl erzielten Jahreseinnahmen auf ungefähr fünf Milliarden US$. Zur gleichen Zeit machte der Erdölexport 90% der Gesamtausfuhr des Landes und über 80% der staatlichen Einkünfte aus.
Auch der Abbau von Bodenschätzen ist wieder aufgenommen worden. Das Land verfügt nämlich über unermessliche Bodenschätze, wobei vor allem Gold, Eisen, Phosphat, Mangan, Kupfer, Silber, Kimberlit und Diamanten zu nennen sind. Anfang 1998 schätzte man die Diamantenproduktion von 1997 auf rund 700 Millionen US$. Diese Zahl setzte sich zusammen aus den Einnahmen durch die "offizielle" Produktion (Staat) und die "inoffizielle" Produktion (UNITA und private Schürfer). Man hat jedoch errechnet, dass lediglich ein Fünftel dieser Einnahmen in die Staatskasse geflossen ist. Dieses Ergebnis dürfte sich 1998 verbessern, da einige von der UNITA kontrollierten Diamantenminen entlang des Cuango-Flusses (Provinz Lunda Norte) kürzlich an den Staat zurückgefallen sind.
1997 liess sich den von der Regierung herausgegebenen offiziellen Statistiken entnehmen, dass der Industriesektor zwischen 1995 und 1996 um 16,1% gewachsen war. Die Statistik zeigt jedoch, dass das Wachstum des Industriesektors zu 86,2% dem Bergbau zuzuschreiben ist. Zu den Industriezweigen, die neben dem Bergbau ein gewisses Wachstum verzeichnen konnten, gehören die Metall-, die Papier- und die Nahrungsmittelindustrie.
Infolge des Bürgerkrieges ist Angola zu einem Importeur von Agrarprodukten geworden, während es vor dem Krieg noch Agrarprodukte exportiert hatte. Beispielweise wurden 1997 431.000 Tonnen Getreide produziert. Der Bedarf war jedoch auf 972.000 Tonnen gestiegen, so dass ein Defizit von 541.000 Tonnen bestand, welches durch Importe gedeckt wurde. Die Importe nehmen allerdings tendenziell ab. Dank der internationalen Hilfe und der Fruchtbarkeit des Bodens wird die Nahrung trotz der über das ganze Land verstreuten Kriegsminen (die in Angola gelegten Minen werden auf zwölf Millionen geschätzt) immer mehr im Land selber hergestellt, insbesondere im Süden des Landes. Nach Angaben der UNO verfügt Angola theoretisch über fünf bis acht Millionen Hektar fruchtbaren Landes, auf welchem dank des abwechslungsreichen Klimas alle Arten von Getreide, Gemüse und Früchte angebaut werden können. (Quelle: Botschaftangola.de)