To je bila prva beseda, ki sem jo slišala, ko sem prisla v Lueno. Pomeni pa: kako ti gre? Odgovor je: prav dobro mi gre. Zelo uživam bivanje tukaj v Angoli.
Skoraj dva meseca nazaj sem prispela v glavno mesto Luando. Takoj na sljednji dan smo se odpeljali v mesto Luena, kjer se nahaja center Don Boskovih sester “CEMA -Centro Educativo Maria Auxiliadora” (izobraževalni center Marije Pomočnice) in kjer zivim in delam za leto dni. Moja glavna naloga je delo z otroci, tako da sem dopoldne na šoli, poučujem privi in drugi razred v likovni zgoji. Podpoldne pa se ukvarjam z deklicam, ki so tukaj v internatu. Deklice, katere so izbrali sestre, nimajo pravega družinskega življenja, so zapuščeni, nobeden se ne zavzame za njih in zaradi tega imajo težave pri učenju. Skupno z angolanko Madalena pripraviva program za popoldne, ki vsebuje učno uro, ročno delo in igrice.

Dva dni smo potovali preden smo prispeli v Lueno in to samo zaradi slabosti cest. Na poti smo pa videli se veliko odprtih ran vojne, ki je vladala 25 let v Angoli. Hiše so porušene in razstreljene, vagoni zapuščeni in prevrnjeni, tovornajki razstreljeni in bombadirani. Angola bo še potrebovala veliko let, preden se bodo rane zaprle. Ker kamor pogledaš vse te spominja na vojsko. In mesto Luena, ki se nahaja v vzhodu Angole, blizu meje do Konga in Zambije je še posebej ranjena in zapuščena. Ker v tej okolici je vojska najbolj hudo vladovala.

Mesto nadvse je zelo lepo – stara portugalska arhitektura – in so jo že precej obnovili, samo okolica okrog mesta je zelo revna in oskromna. Ljudje so zelo revni, hišice so narejene iz minimalnega materiala večina hišic nima prave opeke, tako so sezidana samo iz peska ali gline. Ko je pa deževna doba, se poruši cela hiša in jo morajo zgraditi na novo. Nimajo nobene opreme v hisi, niti postelje spijo na tleh na prtu. Prodajajo kakršnokoli stvar, da so lahko privoščijo vsaj en obred na dan. In življenje v Lueni je zelo drago, vse prihaja iz glavnega mesta in tako so stroški precej višji. Cene se lahko primerjajo z našimi v Avstriji, nekatere stvari, kot naprimer zelenjava je bolj draga kot pa pri nas. Tako, da se vsak dan borijo za preživetje.

Luena nima eletkričnega toka niti vodno kalanizacijo. Tako da imajo sestre tukaj tovornjak, ki gre vsak dan po vodo in napolni cisterno. Tok pa daje nam generator. Med portugalskim časom je to vse bilo urejeno, med vojno so pa vse porušili in zdaj se vlada pa sploh ne zavzema, da bi to spet popravili.

Čeprav se soočamo tukaj vsak dan s temi problemi ima pa Angola tudi veliko bogastvo, ki ne izvira iz materialnih surovin. Žarevanje, veselje, ljubezen in dobrota ljudi je nepoplačljivi dar, katerega vsak dan znova doživim. Moje delo z otroci me naponlni z velikim veseljem , ker vsak nasmeh in objem, ki mi ga podarijo se ne da preveriti z nobenim denarjem.

Posiljam pa prav lep pozdrav v domovino

krista