Kultura in jezik v Angoli

Jezikoslovje v Angoli

Prebivalci Angole sestavljajo različne skupine, ki prihajajo iz različnih delov. Razlikujejo se v prvi vrsti s pomočjo njihovih jezikov. Najmočnejša jezikovna skupina je skupina imenovana Bantu, ki jo sestavljajo množica jezikov in etničnih skupin.

Bantujski jeziki so ena najpomembnejših jezikovnih skupin v srednji in južni Afriki ter veljajo v mnogih deželah Afrike poleg uradnega jezika za t. i. vsakdanjo govorico. Najbolj govorjeni jeziki v Bantujski skupini v Angoli so Umbundu (37%), Kimbundu (25%), Kikongo (13%, tu se zraven prišteva še jezik Bakongo, ki se je nekdaj imenoval Kongo), Oshivambo (nekdaj Kwanyama; uradni jezik v Namibiji) in Chokwe.

Ostali jeziki in etnične skupine ne pripadajo jezikovni skupini Bantu. Sem spadajo npr. etnična skupina, jezikovne skupine Khoisan. Karakteristična značilnost jezikovne skupine Khoisan so njeni tleskni zveni. Danes obstaja samo še zelo majhno število jezikovnih skupin, ki govorijo to govorico. Med te jezikovne skupine spadata npr. jezika Kwadi in Kxoé, ki ju najdemo v južni Angoli.

Najpomembnejši jezik v Angoli je portugalščina. Jezikovna dediščina Portugalcev je danes pomemben sestavni del kulturnega in izobraževalnega sistema kot tudi vsakdanjega življenja.

Razlogi za uvedbo portugalščine kot uradnega jezika so bili npr. vključitev dežele v mednarodno javnost. Jezikovna izolacija bi jim namreč precej oteževala stike npr. s pomembnimi gospodarskimi partnerji. Poleg tega bi lahko izbira drugega določenega jezika vodila bolj v zapostavljanje kot pa v korist reševanja političnih problemov tribalizma. V času neodvisnosti Angole je obvladalo le majhno število prebivalstva portugalščino kot svojo materinščino. Kasneje je doživela portugalščina zelo hiter razvoj, zlasti v mestih in postala narodni jezik.

Zato je brez znanja portugalščine angolskemu državljanu tako gospodarski kot socialni dvig povsem onemogočen.

Kipi (Kipci)

"Mislec" je obravnavan kot originalna angolska umetnina in kot simbolna figura dežele.

V tradiciji angolske kulture se kipi uporabljajo v magično-religijskih obredih in igrajo vlogo amuletov, v katerih je nadnaravna moč.

Eden od obredov služi odvračanju zla človeku v fizični (bolezenski) ali družbeni obliki. Duhovnik (Nganga) pozna različne metode prerokb in pri tem pogosto uporablja predmete, ki imajo simbolni pomen, kot so npr. kipi.

V okolici Luande se uporablja poenostavljen obred prerokbe Muxakatu: kos lesa, ki je poln zarez, se drgne ob palico. V severovzhodni Angoli uporabljajo ljudje Lunda-Tchokwe košaro usode (Ngombo), iz katere prerok-duhovnik vzame majhne figure iz lesa, ki določajo usodo svetovalcev. Iz teh figur je nastal slavni angolski kip "Mislec".

Prvi angolski "misleci" so bili narejeni v delavnicah muzeja Dundo po l. 1947. V tem letu je bil na ukaz družbe DIAMANGA, takratne diamantne družbe iz Luande, v naselju Dundo postavljen muzej s tradicionalno umetnostjo ter z etnografskimi in arheološkimi zbirkami.

Izvor "misleca" leži pri figurah iz košare usode, v njihovem jeziku imenovan Tchokwe Tahi. Če si bolj natančno ogledamo vsak posamezen primerek figure, lahko ugotovimo, da nobena od figur nima drže, da je obrnjena vase, razumljeno v klasičnem grškem stilu.

Katwambimbi je ena izmed teh figur. Predstavlja objokovalko. Njena pojava izraža nesrečo, če se ne združi z drugo figuro, ki to prerokbo malo omili. Osebe, predstavljene v obliki figur z rokami na glavi, stojijo v povezavi z magijo Mbimbi, kjer prerok varuje svetovalce pred sramoto. Ta sramota pa je posledica uporabe zaščitnih amuletov, ki jih prerok priporoča predvsem za zaščito otrok.

Kalamba e kuku wa pwó (ženski prednik) je kipec, ki drži eno roko na bradi, drugo pa na trebuhu in ponazarja stanje prestrašenosti, okamnitev in strah v obličju duhov; obljublja hudiča. To lahko pomeni, da svetovalci nimajo sreče, ker so njihovi očetovi in materini predniki pozabili, da dediščina za njihove potomce ni bila pravilno razdeljena. Če se figura z glavo dvigne sredi drugih, je to znak življenja, če pa se figura pojavi v ležečem ali stoječem stanju, potem je za bodočo mater s tem povezana nesreča. Skupaj s simbolom bogastva oziroma izobilja (Upite) pomenijo dolgovi ali izgube preko tatvine; skupaj s figuro Chota (ljudska hiša) je napovedana škoda na hiši, živini ali posevkih.

Kipa moža in žene skupaj lahko prikažeta svetovalcem potomce oziroma probleme, ki nastanejo iz preslabe dote. V spomin lahko prikličejo celo takratne dogovore med dvema osebama. Stiliziran kipec, ki prikazuje tri, štiri ali pet oseb za seboj na skupnem podstavku, obljublja zlo, ki lahko koga doleti na potovanju ali izvira iz stvari, ki so se prevažale. Skupaj z Upite (bogastvo) pomeni višji ugled; skupaj z Tchilôwa (čaranje) pa je zlovešč in napoveduje nesrečo. Popotnika spominja na to, da je on tisti bog, ki ga popotnik srečuje na svoji poti. Njega naj spoštuje in naj se na čarovnika obrača samo takrat, kadar je sam ali daleč od naselja.

Kip noseče žene priporoča svetovalcem, da mu napravijo poseben oltar in da uporabljajo amulete, saj prideta tako oltar kot amulet pri porodu zelo prav, kot npr. Jinga, Chisola ali Ruemba, da bi odganjali zle duhove med porodom otroka že umrle matere.

Slike

Kultura in jezik v Angoli (1) Kultura in jezik v Angoli (1) Kultura in jezik v Angoli (1) Kultura in jezik v Angoli (1)